Omemba: Abdulah Sidran

»Ne sprijaznim se s tem, da srca ljubeča trda prst tre …«

»Ti spiš. Krog tebe je tihota,v njej duša je namah nesrečnain moli v strahu: Bože dobri,daj nama, da ta noč bo večna.«

»Nihče me ni mogel videti in včasih sem zrl globlje v notranjost gozda, a največkrat sem nadzoroval hišo, njena okna in predvsem vrata. Zvoki. Zveni. Šumi. Močno so me pritegovale hišne melodije, kot sem poimenoval vse zvočnosti, ki sem jih slišal doneti iz hiše.«

»Potem si na prsi prilepim nalepko, na kateri je črno na belem zapisana ena samcata beseda: nemščina. To je to, to dejanje, od tedaj naprej se napis na mojih prsih glasi kot priznanje: nemščina. Ja, Nemec sem, ne po izvoru, po svetlih laseh, arijski krvi ali podobnih neumnostih, pač pa preprosto po jeziku, s tem pa po kulturi.«

»Ko te kdo vpraša, Kako je v Bosni, mu zabriši v obraz: najboljšim najtežje, najslabšim najbolje.«

»Četrtek Tudi če sem te v sredoljubila, kaj ti bo? V četrtek te ne ljubim, je pač tako. Zakaj se pritožuješ, zares ne vem. Ljubila sem te v sredo. Kaj naj zdaj s tem?«

»Pisanje je pustolovščina, kako z besedami in stavki ustvariti še nevideni in nedoživeti svet.«

»Meni se nič več, ne grdo ne dobro ne more zgoditi.«

»kdor je zgoraj, bo spodaj, in kdor bo poslednji, bo prvi.«

»Pisanje je pustolovščina, kako z besedami in stavki ustvariti še nevideni in nedoživeti svet.«

»Meni se nič več, ne grdo ne dobro ne more zgoditi.«

»kdor je zgoraj, bo spodaj, in kdor bo poslednji, bo prvi.«

»Izgnali so me tisti, ki na tem prostoru, ki ga je domači filozof poimenoval sarajevski bazen, že 25 let obvladujejo instrumente oblasti v kulturi, tako kot vojni dobičkarji obvladujejo svoj vojni plen.«

»V vseh družbenih sferah, tudi v kulturi, se je podrla lestvica vrednot.«